BAZILIKA

Sodi v družino ustnatic. Je enoletnica, zelišče z značilnimi svetlečimi listi. Steblo je pokončno, zelnato, grmičasto razraslo. Rastlina doseže tudi 60 cm višine in obseg do 45 cm. Listi so jajčasti ali podolgovati, celorobi in močno zeleni, njihova površina je včasih valovita ali mehurjasto izbočena, zanje pa je značilno, da so močno aromatični. Cvetovi so drobni, beli in so nanizani na vrhu stranskih poganjkov. Čas cvetenja je odvisen od časa setve in je lahko od julija do oktobra.

Nasveti in uporaba:
- V naravni kozmetiki se uporablja za dišečo, krepilno in pomirjevalno kopel. Sok sveže rastline, razredčen s prekuhano vodo, je dober tonik za kožo
- Uporabna je tudi v biodinamičnem vrtnarjenju, ker odganja škodljivce s krompirja in paradižnika. Zasajena v vrtu pospešuje tudi zdravje kumar.
- Bazilika odganja muhe.
- Zelišče bazilike vzbuja tek, pospešuje prebavo in lajša bolečine ter krče v želodcu.
- Zelo učinkovita je pri vnetjih dihalnih poti, z njo zdravimo kašelj, prehlad, bronhitis, vnetje poprsnice in astmo, znižuje visoko telesno temperaturo.
- varuje srce pred stresom, znižuje krvni tlak in raven holesterola; velja za adaptogen – telesu naj bi pomagala pri prilagajanju na nove zahteve.



- Pospešuje tvorbo mleka pri doječih materah.
- Rahlo razkužuje, odvaja vodo in je blago pomirilo.

Dobro se ujema s paradižnikovimi jedmi in drugo zelenjavo, nje omake pa postrežejo tudi s pečenim mesom, predvsem jagnjetino. Pri kuhi jo dodamo ob koncu, sicer izgubi značilno aromo.

vir: globalni splet